Odzivi naših znanstvenikov na slovensko članstvo v Cernu

Slovenija je 21. junija uradno postala polnopravna članica ene najpomembnejših znanstvenih ustanov na svetu, Evropske organizacije za jedrske raziskave, bolj znane kot Cern.

Pretekli torek pa so z dvigom slovenske zastave pred sedežem Cerna v Ženevi članstvo tudi simbolično potrdili, o čemer smo poročali.

Obilje priložnosti za Slovenijo

Slovenija s Cernom sodeluje še iz časov pred osamosvojitvijo, slovenski znanstveniki in študentje pa so v teh letih nemalokrat imeli tudi vodilno vlogo pri posameznih analizah rezultatov, pridobljenih iz raziskav v LHC.

S polnopravnim članstvom ima Slovenija glasovalne pravice v Svetu Cerna, ki je najvišji organ odločanja te organizacije.

Članstvo bo obenem povečalo možnosti za zaposlitev slovenskih državljanov v Cernu in okrepilo priložnosti slovenskega gospodarstva za sodelovanje na razpisih in pogodbah Cerna.

Poleg tega članstvo omogoča večjo podporo za pripravo in izvedbo doktorskih, magistrskih in podoktorskih raziskav v sodelovanju s Cernom, piše na spletni strani Tehnološkega parka Ljubljana.

Slovenski dijaki, študenti in učitelji bodo imeli dostop do posebnih izobraževalnih programov, štipendij, poletnih šol in gostovanj, ki jih ponuja Cern.

Vse te priložnosti mladi generaciji omogočajo sodelovanje z vodilnimi strokovnjaki z vsega sveta, posledica pa je povečanje kakovosti izobraževanja in ustvarjanje bodočih vrhunskih strokovnjakov.

Polnopravno članstvo slovenskim podjetjem omogoča poln dostop do javnih naročil Cerna.

To vključuje priložnosti za razvoj in dobavo vrhunske tehnologije. Cernova naročila pa so tudi referenca, ki lahko odpira vrata za sodelovanje z drugimi mednarodnimi organizacijami in podjetji na globalni ravni.

Odzivi slovenskih znanstvenikov: "Priznanje in priložnost"

Da je polnopravno članstvo posamezne države v Cernu velika čast, se strinjajo tudi znanstvenice in znanstveniki z Instituta "Jožef Stefan" (IJS). Delegacija inštituta je bila prisotna na slovesnosti ob dvigu slovenske zastave v Cernu, o katerem smo že poročali. Vodil jo je direktor IJS prof. dr. Boštjan Zalar.

Ta je za N1 povedal, da je na IJS zelo močna skupina fizikov, ki s Cernom sodelujejo že desetletja. "S polnopravnim članstvom Slovenije pa vidim priložnost tudi za druga področja inštituta, na primer računalništvo, umetna inteligenca, kemija materialov in podobno," je povedal. Po njegovih besedah je polnopravno članstvo tudi priznanje delu raziskovalcev inštituta in tudi priznanje državi.

Eden od slovenskih fizikov, ki s Cernom sodeluje že desetletja, je prof. dr. Marko Mikuž z IJS, ki je tudi predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko ljubljanske univerze (FMF UL).

“Po 43 letih neprekinjenega znanstvenega udejstvovanja v Cernu se zame osebno ne bo veliko spremenilo," je povedal za N1.

"Ponosen sem, da je Slovenija dosegla tako raven, da lahko kot celotna družba izkoristi članstvo v tako elitni instituciji ob boku skorajda celotne Evrope. Cern ni izključno znanstvena zgodba – vsi družbeni segmenti, vključujoč gospodarstvo, izobraževanje in ne nazadnje politika, morajo doseči stopnjo, ko lahko dejavno pripomorejo k uspehu Cerna in s tem pridobijo tudi lastno nadgradnjo."

Dr. Igor Mandić je s Cernom povezan že 35 let in pravi, da je članstvo Slovenije v organizaciji predvsem velika pridobitev za mlade raziskovalce. "Odprlo jim bo nove možnosti za uveljavitev v svetovnem središču fizike osnovnih delcev in jim hkrati pomagalo ohranjati povezave s slovenskimi institucijami, kar je najpomembnejša pridobitev za Slovenijo," je povedal.

Polnopravno članstvo pa bo vodilo v prihodnja desetletja vrhunskih raziskav in novih odkritij v fiziki delcev, pravi prof. dr. Borut Paul Kerševan, vodja odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev na IJS in FMF UL. "Osebno mi je ta korak tudi v veliko zadovoljstvo, saj smo s tem dejansko enakopravni partnerji z ostalimi članicami in vrhunskimi raziskovalci v Evropi in po svetu," je povedal za N1.

Za prof. dr. Petra Križana (IJS in FMF UL) je polnopravno članstvo Slovenije v Cernu tudi spomin na njegove prve korake v organizaciji pred dobrimi štirimi desetletji. "To članstvo je rezultat 35 let prizadevanj, da bi se sicer že uspešno slovensko znanstveno sodelovanje v Cernu, ki ga je leta 1975 začel akademik prof. dr. Gabriel Kernel, dokončno formaliziralo," je dejal.

"Polnopravno članstvo Slovenije v Cernu našim raziskovalcem omogoča ne le poln dostop do vrhunske infrastrukture in tehnologij, temveč tudi aktivno soodločanje in sooblikovanje naslednjih velikih raziskovalnih programov v fiziki delcev," je še povedal.

"Ta prestižni statut bo omogočil soudeležbo v trenutnih in prihodnjih Cernovih eksperimentih, kot so veliki hadronski trkalnik (LHC), dostop do naprednih tehnologij ter tesno sodelovanje z vodilnimi raziskovalci z vsega sveta. Hkrati bo to tudi močan spodbujevalnik za razvoj domače znanosti in usposabljanje prihodnjih generacij fizikov," pa je prepričan doc. dr. Miha Muškinja z IJS in FMF UL.

Dodaja še, da bo polnopravno članstvo naše države v tej vrhunski znanstveni instituciji "odprlo vrata do vrhunskih eksperimentalnih zmogljivosti in mednarodnih raziskovalnih mrež, kar bo močno obogatilo tako moje lastno delo kot izkušnje študentov na Univerzi v Ljubljani in Institutu Jožef Stefan".